Da odprem to temo, porocam o dogajanju na tem precej nenavadnem jadranju in opogumim se koga, da opise kako svojo jadralsko prigodo.
Odleteli smo z Dunaja preko Dueseldorfa v Edinburgh, od tam pa z malim “ventilatorskim” letalom na Orkney, v Kirkwall.Na letaliscu nas je pricakal Brian, lastnik barke in taxi-kombi, ki nas je prepeljal v mesto. Nastanili smo se v prijetnem B&B hotelu, potem pa obiskali naso barko, Elan Impression 434, ki je po srecanju krmila s podvodno cerjo okrevala na suhem. Krmilo so ze zlepili, naslednje jutro bodo dodali se antivegetativni premaz in jo postavili nazaj v vodo. Razbil jo je sam lastnik, ko se je s prijatelji vracal s praznovanja svoje 50-letnice. Maligani? Seveda, saj smo na Skotskem.
Malce smo se razgledali po mestu, iskali ugodno namestitev in rent-a-car za tistih nekaj dni po jadranju, ter povprasali za moznost potapljanja na razbitine nemske Flote iz I. svet. vojne v zalivu Scapa Flow ter najem kajakov. Tauhanje bo, kajaka pa ne mores najeti, so pa organizirane ture. Kar je mogoce tudi bolj pametno – tokovi zaradi bibavice v prelivih med otoki dosegajo vec kot 8 vozlov, kar pomeni da te, ce si v dolocenem prelivu ob nepravem casu, lahko odnese nekaj milj na odprto. In pol je jeba.
Zvecer smo poizkusili lokalne jedi in nekaj piv, potem pa spat –midva z Evo za dobrih 12 ur. Prejsnjo noc nismo spali, ker smo iz MB za Dunaj krenili ze ob 02.00. Zjutraj smo eksperimentirali z zajtrkom - jajca na oko in prekajena riba in podobne angleske finte. Potem smo se malo bluzili po mestu,kupovali stvari ki smo jih pozabili doma in tiste druge, ki jih sploh nismo potrebovali. Izbral sem si klobko volne iz katere mi bo Eva nastrikala kapo. Plus strik-igle.
Ob treh smo prevzeli barko. Odlicno opremljena, z vsemi navigacijskimi pripomocki, tudi radar in AIS. Na palubi sta na obeh straneh stalno namescena trakova od kokpita do premca, na katera se pripnes z varnostni pasom, na katerega je namescen avtomatsko napihljiv resilni pas. Varnost jemljejo tu skrajno resno. Te naprave niso na barki le zaradi predpisov, kot pri hrvaskih carteristih, ampak zato ker se jih uporablja in ker resujejo zivljenja. More tu ne prasta.
Potem smo sli v Tesco po nakupih. Dva vozicka provianta smo potem pripeljali na barko s taxijem. Hrana je priblizno enake cene kot pri nas. Glede na plimovanje smo nastudirali, da moramo zapustiti privez ob 05.30 da bi ujeli ugodne tokove za ven in potem dalje proti severu do Fair isle. Otocek, 59NM od Kirkwalla, priljubljen med opazovalci ptic, na pol poti med Orkneyskimi in Shetlandskimi otoki, je cilj prve etape.
Odpluli smo ob doloceni uri in 10 ur kasneje smo zavili v North Haven na SV strani otoka. Vmes smo pili pivo, opazovali tjulnje in puffine (neka vrsta morskega ptica, ki zgleda kot krizanec med raco in papigo). Skuhal sem chilli con carne + basmati riz, kar smo pojedli malo pred Fair Islom. Po malce dramaticnem vplutju(prvic ob vplivu vetra in tokov) skozi ozki vhod v North Haven smo se varno privezali ob bok Good Sheparda IV, lokalne oskrbovalne ladjice. Sledil je nekaj kilometrski sprehod z ogledom otoka. V otoski skupnosti zivi kakih 70 prijaznih ljudi, ki se ukvarjajo z ovcerejo in oskrbujejo Bird observatory, ki je tudi edini hostel na otocku. Koncali smo v observatoriju na pivih in caju, nekateri pa so sli se na en viski v improviziran beach pub na obali, v pristanu.
Naslednje jutro smo izpluli ob 06.00 in se usmerili dalje na sever proti Lerwicku. Ugoden jugovzhodni veter in tok v isti smeri sta nas tja prignala ze ob 13.30. Hitrost je bila tudi cez 9 vozlov in tu je treba povedati da je vsaj dva vozla dodal tok. Plovba v teh vodah ima torej tudi prednosti.
V Lerwicku smo obiskali Boating club, kjer se za 1 funt stusiras – topla voda tece 10’. Skuhal je Blaz – rizoto s piscancem. Dopolnili smo zaloge v Tescu , tokrat smo robo prinesli na barko pes. Zvecer sta nas obiskala Magdalena in Fred. Ona je Slovenka,ki je delala kot au-pair v Angliji, kjer je spoznala Freda. Preselila sta se na Shetlande. Tudi za svoje otroke najemata slovenske varuske in vsaj dve sta prisle na Shetlande za stalno. Nasle so si Shetlandca in sluzbo ter ostale. Naslednje jutro smo si ogledali center mesta in malce nakupovali spominke.
Izpluli smo sele ob enih. Spet smo imeli ugoden juzni veter in prisli do Out Skerries v stirih urah. Ti otocki so obicajna odskocna tocka za pot cez Severno morje do 165NM oddaljeno Norvesko. Vpluli smo skozi Northeast Mouth in se privezali na pomol na otoku Bruray. Pojedli smo Blazeve testenine s tuno in se s polnimi trebuhi sprehodili po otokih Bruray in Hausay, ki sta povezana z mostickom. V prelivu med obema je farma lososov, baje najboljsih v Evropi. Nismo probali.
Na pomolu je brezplacen Wi-Fi, pa smo malo pogledali maile in nalepili slike na Facebook.Nekateri so se tudi stusirali. V vsaki luki, kjer smo do sedaj pristali je brezplacen tus in javni WC. Nihce nic ne kasira, zazeljeni pa so prostovoljni prispevki, ki jih pustis v skatlici. Tu pac ni ogabnega masovnega hrvaskega navticnega turizma, kjer lahko pluje vsak, ki ima denar. To tukaj me spominja na Jadran v osemdesetih, ko so bili komunalni privezi zastonj, jadralcev malo, med sabo so si pomagali, v lucicah smo si pomagali pri pristajanju, se vezali en na drugega in na ribiske barke in ljudje so bili prijazni.
Se nadaljuje...
